Profesorji oddelka za likovno umetnost PEF v MariboruPro­fe­sorji oddelka za likovno ume­tnost PEF v Mariboru

DARKO GOLIJA

Darko Golija, Raz­mi­šlja­nja o Her­manu Potoč­niku Noor­dungu, 2007

Darko Golija se je rodil v Mari­boru leta 1965. Diplo­mi­ral je leta 1989 na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani in leta 1993 na isti šoli zaklju­čil spe­ci­a­li­stični študij kipar­stva. Je redni pro­fe­sor za pla­stično obli­ko­va­nje na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mari­boru. Med letoma 1987 in 1994 je bil član sku­pine MI (Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Graj­fo­ner, Zdravko Jer­ko­vič, Samo Pajek, Oto Rimele).

Darko Golija ima svoj­stven, kar čustven odnos do mate­ri­ala, ki ga skrbno odbere in nato pre­o­brazi v pri­po­ve­dno bogato spo­ro­čilo. Mate­rial doži­vlja v nje­govi pou­dar­jeni hap­tič­no­sti, a ga osmi­sli v visoko huma­nem spo­ro­čilu. Izraža se tako v mali pla­stiki (voščeni Dlanč­niki) kot v veli­kih jav­nih spo­me­ni­kih, s kate­rimi pre­sega tra­di­ci­o­nalne pred­stave o ume­sti­tvi kipar­skega dela v širšo urbano okolje.

SAMUEL GRAJFONER

Samuel Graj­fo­ner, Ponte Marie, 1995


Samuel Graj­fo­ner se je rodil leta 1962 v Mari­boru. Leta 1990 je diplo­mi­ral na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani na oddelku za kipar­stvo in leta 1994 na isti šoli kon­čal spe­ci­a­li­stični študij gra­fike. Študij­sko se je izpo­pol­nje­val na Aka­de­miji Minerva v Gro­nin­genu na Nizo­zem­skem, v Para­gon Cen­tre v Lon­donu, v Cité Inter­na­ti­o­nal des Arts v Parizu in v Print­ma­kers Wor­kshop v Edin­bur­ghu. Je redni pro­fe­sor za gra­fično obli­ko­va­nje na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mari­boru. Med letoma 1987 in 1994 je bil član sku­pine MI (Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Graj­fo­ner, Zdravko Jer­ko­vič, Samo Pajek, Oto Rimele).

Samuel Graj­fo­ner se je s svo­jim opu­som zave­zal kla­sič­nim teh­ni­kam glo­bo­kega tiska, vztraja pa tudi pri izra­ža­nju v črno beli teh­niki. Graj­fo­ner­jev čut za doje­ma­nje pro­stora in snov­nost smemo pri­pi­sati nje­govi kipar­ski izo­brazbi. Nje­govi vrezi v matrico so nena­va­dno glo­boki, kar zah­teva poseb­nost pozor­nost pri vti­ra­nju barve in tiska­nju, rezul­tat pa je bogato reli­efna povr­šina gra­fič­nega lista.

ANKA KRAŠNA

Anka Krašna, On, 2009

Anka Kra­šna, On, 2009

Anka Kra­šna se je rodila leta 1950 v Mari­boru. Diplo­mi­rala je leta 1976 na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani in tam leta 1979 zaklju­čila spe­ci­a­li­stični študij. Študij­sko je bivala v več drža­vah Azije, Ame­rike in Evrope ter v Parizu. Je redna pro­fe­so­rica za sli­kar­sko obli­ko­va­nje na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mariboru.

Sli­kar­ski opus Anke Kra­šna je zave­zan pred­vsem barvi, ki jo na pla­tno nanaša ener­gično, pasto­zno in v kon­tra­stnih raz­mer­jih. Njeno delo smemo opre­de­liti kot eks­pre­si­o­ni­stično. Le obča­sno se umika v abstrak­cijo, sicer pa se stra­stno odziva na doga­ja­nje v svo­jem oko­lju in pogo­sto boleče brska po naj­glo­bljih inti­mnih občutjih.

LUDVIK PANDUR

Lud­vik Pan­dur, Brste­nja in kopne­nja, 2009

Lud­vik Pan­dur se je rodil leta 1947 v Slo­venj Gradcu. Študi­ral je na Aka­de­miji likov­nih ume­tni­kov v Zagrebu, kjer je leta 1970 diplo­mi­ral in bil med letoma 1970 in 1973 član Moj­str­ske delav­nice prof. Krste Hege­du­šića. Je redni pro­fe­sor za sli­kar­sko obli­ko­va­nje na Peda­go­ški akademiji.

Opus Lud­vika Pan­durja je posve­čen kra­jini in figuri. Slika v Mari­boru in v nje­go­vih par­kih, skozi okno nje­go­vega ate­ljeja pa se mu pri­ka­zu­jeta Pira­mida in Kal­va­rija, mari­bor­ska sim­bola. V kra­ji­nah podo­ži­vlja tudi njemu nad­vse ljubo špan­sko Kasti­lijo, v nje­go­vih delih pa odzva­njajo tudi antični miti, sve­tni­ške legende in ljud­ske bajke.

OTO RIMELE

Oto Rimele Dve cipresi, kužno zna­me­nje in Pira­mida, 1996

Oto Rimele se je rodil leta 1962 v Mari­boru. Diplo­mi­ral je leta 1990 na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani in leta 1992 zaklju­čil še spe­ci­a­li­stični študij sli­kar­stva. Kot kita­rist je sode­lo­val pri več glas­be­nih sku­pi­nah. Sli­kar­sko se je izpo­pol­nje­val na poto­va­njih po Evropi in ZDA, leta 2008 je dlje časa študij­sko bival v Parizu. Med letoma 1987 in 1994 je bil član sku­pine MI (Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Graj­fo­ner, Zdravko Jer­ko­vič. Samo Pajek, Oto Rimele). Dela tudi kot gra­fični obli­ko­va­lec in piše likovno-teoretična bese­dila. Je redni pro­fe­sor za risar­sko in sli­kar­sko obli­ko­va­nje na Peda­go­ški fakulteti.

Opus Ota Rime­leta zazna­muje raz­i­sko­va­nje barve in njene sence. Barvo doži­vlja kot mate­rijo, ki zmore odda­jati sve­tlobo, kar se na nje­go­vih delih izka­zuje kot dema­te­ri­a­li­za­cija tele­snega. Rime­le­tove slike so veči­noma veliki tro­di­men­zi­o­nalni objekti, sli­kar pa pozor­nost gle­dalca usmerja na rob slike in na steno raz­sta­vi­šča, kjer barvna senca zažari v popolni brezsnovnosti.

BREDA VARL

Breda Varl se je rodila v Mari­boru leta 1949. Leta 1974 je diplo­mi­rala na Fakul­teti za arhi­tek­turo v Lju­bljani v stu­diu za notra­njo opremo in indu­strij­sko obli­ko­va­nje. Magi­str­ski študij je zaklju­čila leta 1999 na Dram­ski aka­de­miji lepih ume­tno­sti v Pragi na oddelku za alter­na­tivno in lut­kovno gle­da­li­šče. Leta 1983 se je zapo­slila v Lut­kov­nem gle­da­li­šču v Mari­boru kot likovna obli­ko­valka. Od leta 1988 kot stro­kovna sode­lavka pre­dava lut­kovno pla­stiko, sce­no­gra­fijo in lut­kovno kul­turo na Peda­go­ški fakul­teti v Mari­boru. V Slo­ve­niji in zamej­stvu avtor­sko sode­luje pri pri­pravi lut­kov­nih pred­stav ter stro­kovno piše o lutkarstvu.

Lutke Brede Varl odli­ku­jeta eno­stav­nost in pozna­va­nje teh­no­lo­gije. Nje­nim lut­kam ne manjka humorja, ki se naj­bolj pokaže, ko je lutka v giba­nju. Obvlada vse zvr­sti: ročne lutke, javajke, mimične, plo­ske, sici­ljanke, mari­o­nete in maske, med mate­ri­ali pa ji je naj­bližji les.

PETRA VARL

Petra Varl se je rodila v Lju­bljani leta 1965. Leta 1989 je diplo­mi­rala na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani in leta 1997 zaklju­čila še spe­ci­a­li­stični študij sli­kar­stva. Pogo­sto sode­luje pri pro­jek­tih indu­strij­skega in gra­fič­nega obli­ko­va­nja. Je izre­dna pro­fe­so­rica za risar­sko in gra­fično obli­ko­va­nje na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mariboru.

Petra Varl se je uve­lja­vila z več pro­jekti, s kate­rimi je nago­vo­rila zelo široko publiko, pogo­sto v eks­te­ri­e­rih. Veliko se posveča por­tretu, njena zna­čil­nost pa je jasna in gladko tekoča linija. Z lju­be­zni­vim in duho­vi­tim nago­vo­rom vodi gle­dalca v lasten in v inti­mni svet svo­jih upo­do­bljen­cev, to pa je le navi­dez brez­skrbno oko­lje (malo)meščanskih domov.

DUŠAN ZIDAR

Dušan Zidar se je rodil leta 1962 v Lju­bljani. Leta 1989 je diplo­mi­ral na Aka­de­miji za likovno ume­tnost v Lju­bljani, kjer je leta 1991 zaklju­čil podi­plom­ski študij kipar­stva. Je izre­dni pro­fe­sor na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mariboru.

Dušan Zidar pri­pada kon­cep­tu­alni ume­tni­ški usme­ri­tvi, v zadnjem obdo­bju pa se je pov­sem posve­til novim medi­jem. V svo­jih delih želi pri­ka­zati obstoj več »rea­li­tet« v istem času na več kon­cih sveta, kar na spe­ci­fi­čen način obli­kuje našo obču­tlji­vost za tra­giko sodob­nega sveta.

DR. JANEZ BALAŽIC

Janez Bala­žic (1958) je diplo­mi­ral z diplom­sko nalogo Sli­kar­ska delav­nica Janeza Akvile (1997) na Filo­zof­ski fakul­teti Uni­verze v Lju­bljani in tam dok­to­ri­ral leta 2009 z dizer­ta­cijo Sten­sko sli­kar­stvo v dobi Luksem­bur­ža­nov v zaho­dnem panon­skem pro­storu. V letih 1987 – 1989 je bil kustos gale­rist v Pokra­jin­skem muzeju Ptuj, od 1989 v Pokrajinskem/ Pomur­skem muzeju Mur­ska Sobota.

Od 2010 je docent na Peda­go­ški fakul­teti Uni­verze v Mari­boru. Podro­čja nje­go­vega znan­stve­nega dela in inte­resa so ume­tnost sre­dnjega veka v sre­dnji Evropi, got­sko sten­sko sli­kar­stvo, zgo­do­vina ume­tno­sti 19. in 20. sto­le­tja, kul­turna zgo­do­vina, muzej­ske študije in ese­ji­stika. Ure­je­val je zbirko Monu­menta Pan­no­nica pri Pomur­ski založbi, Zbor­nik sobo­škega muzeja ter bil pobu­dnik več stro­kov­nih sre­čanj (1991 ‒ Urbana in arhi­tek­turna podoba Mur­ske Sobote, 1997 ‒ Arhi­tekt Jože Pleč­nik v Pre­k­murju, 2010 ‒ Ume­tnost okrog leta 1400). Leta 1988 je pre­jel občin­sko nagrado in leta 2002 pla­keto Mestne občine Mur­ska Sobota. Kot član avtor­ske ekipe je leta 1999 za stalno raz­stavo Pokra­jin­skega muzeja Mur­ska Sobota pre­jel pri­zna­nje Euro­pean Museum of the Year Award, leta 2001 je dobil pri­zna­nje Izi­dorja Can­karja za raz­i­skave sre­dnje­ve­škega sli­kar­stva. Za raz­stavni pro­jekt Ume­tnine iz Pre­k­murja od roma­nike do moder­nizma je leta 2009 dobil Val­va­sor­jevo pri­zna­nje, nato pa 2010 še pri­zna­nje Izi­dorja Can­karja. Leta 2010 je postal častni občan Občine Mora­vske Toplice.

(vir: Biblografja — Cobiss)

NEKDANJI PROFESORJI ODDELKA ZA LIKOVNO UMETNOST

Maks Kav­čič, aka­dem­ski sli­kar (rojen 1909, v Gra­di­šču v Slo­ven­skih goricah)

Lajči Pan­dur, aka­dem­ski sli­kar spe­ci­a­list (rojen 1913 v Lendavi)

Slavko Kores, aka­dem­ski sli­kar (rojen 1924 v Mariboru)

Vik­tor Gojkovič

Meta Gaber­šek Prosenc

Breda Ilich Klančnik

Jožef Muho­vič

Bog­dan Čobal

Albin Kram­ber­ger

Bogo Čerin

Dra­gica Čadež Lapajne