POGOVORUMETNIKOM

Kako se mlad ume­tnik znajde v družbi, ki zaradi eko­nom­ske krize ume­tno­sti tre­nu­tno ni naj­bolj naklonjena?

Mislim da se znaj­dem tako kot drugi, vča­sih bolj, vča­sih manj, odvi­sno od situ­a­cije! Delati je treba za denar. Če je pa delo pove­zano s pro­fe­sijo, toliko bolje. Ustvar­jam pa zase, za svoj mir.

Že pred zaključ­kom študija si se ude­le­že­val raz­lič­nih nate­ča­jev in tek­mo­vanj. Kaj je bilo tisto, kar te je naj­bolj zanimalo?

Mislim da med študi­jem nisem imel dovolj infor­ma­cij o razno­ra­znih nate­ča­jih in tek­mo­va­njih, kajti tega je v resnici res veliko. Sedaj pa je na srečo zaradi inter­neta dose­gljiv ves svet.

Kaj te pri delu vodi? Zdi se mi, da imaš naravno pri­ro­jen smi­sel za humor.

Kaj me pri delu vodi? Lakota. Lju­be­zen. Oboje. Naj­brž ima humor tudi kaj s tem. Sam ga bolj jemljem kot ose­ben pogled na stvari. V neka­te­rih pogle­dih se dovolj raz­li­kuje od ostalih.

Iz česa črpaš nav­dih? So to bese­dila, doga­ja­nja v svetu in stroki, vsak­da­nji dogodki, čustva?

Črpam od pov­sod. Same ilu­stra­cije pona­vadi potre­bu­jejo oporno bese­dilo, takrat črpam iz bese­dila. Pona­vadi pa zra­ven pote­gnem aso­ci­a­cije, sim­bo­liko in vse sku­paj pre­ple­tem. Tudi čustva, dogodki…

Ilu­stra­cije so vča­sih bolj zgo­vorne kot bese­dila sama, lju­dje jih tudi prej opa­zijo, med­tem ko se jim bese­dila ne ljubi pre­brati. Kako na kratko str­neš vse, o čemer bese­dilo pripoveduje?

S skico. Naj­prej pre­be­rem tekst, nato ski­ci­ram. Pona­vadi nastane kakšnih 5 skic, ki jih še obde­lu­jem, opi­su­jem (samemu sebi). Ski­ci­ra­nje je kot raz­la­ga­nje, raz­mi­šlja­nje. Tukaj napake ne obsta­jajo. Nato pa se iz vsega tega izloči ena sama, na kateri delam. Cilj je, da te ilu­stra­cija nape­lje k bra­nju. Že sami naslovi in pou­darki v tekstu nare­dijo svoje.

Za svo­bo­dno ustvar­ja­nje ver­je­tno nimaš dovolj časa, saj je potrebno delati tudi za denar. Ali zato ustvar­jaš tudi ponoči, na poči­tni­cah itd.?

Ustvar­ja­nja ne moreš kar vklo­piti in izklo­piti. Ideje non­stop šibajo, in si jih pač zapi­su­jem, ski­ci­ram… Dokon­ču­jem pa jih ob pri­lo­žno­sti, ko sta čas in poču­tje prava. Na silo ni nič dobro. mogoče je čar, da se ob tem spro­stiš in ti ni težko.

Kakšna oblika dela te naj­bolj zapol­njuje? Je to morda pove­zava z anga­ži­ra­nimi vsebinami?

Miselno. Fizično. Mora biti izziv. Če ni, si ga pa sam narediš/m. Super je delati tako, da ti naročnik/stranka zaupa.

Te nav­du­šu­jejo tudi risani filmi? Vemo namreč, da smo ume­tniki neke vrste “večni otroci”. (Vsaj kar zadeva vedno sveže raz­i­sko­va­nje sveta, nav­du­še­nje in ustvar­ja­nje novega.)

Vse­ka­kor. Ani­ma­cija, lutke in igre. Nami­zne, video, računalniške…

Ali se poda­jaš tudi v med­na­ro­dne vode, med­na­ro­dne raz­stave, nate­čaje in podobno?

Ja, tujina tudi počasi vleče, saj niti ni več tujina. Z znanci in pri­ja­te­lji preko meja se tudi te rušijo in prestavljajo.

Kakšno je tvoje mne­nje glede usta­na­vlja­nja ozi­roma odla­ša­nja z usta­na­vlja­njem Ume­tni­ške aka­de­mije v Mariboru?

V bistvu ne vem. Škoda se mi zdi, da se stvar tako dolgo vleče in da zaradi tega lju­dje trpijo. Tako pro­fe­sorji kot študentje.

V Mari­boru imamo festi­val Mag­da­lena, na kate­rem si tudi sode­lo­val. Kaj bi lahko pove­dal o njem in svoji uvrstitvi?

Super izku­šnja. Dobiš nov krog pri­ja­te­ljev in znancev.

Zdi se mi, da orga­ni­za­torji ume­tni­ških pri­re­di­tev pre­po­go­sto odži­rajo finančna sred­stva ume­tni­kom — izva­jal­cem. Kakšne so tvoje izkušnje?

Se stri­njam, ven­dar je to pona­vadi zaradi tega, ker vedo da ume­tnika vleče želja po izra­ža­nju in da bo ustvar­jal, tudi če ne dobi denarja. Zato pa se je potrebno ob takšnih zade­vah v naprej pogo­vo­riti. Pogodbe so na nek način varo­valke za obe strani!

Dose­gel si lep uspeh — uvr­sti­tev na Slo­ven­ski bie­nale ilu­stra­cije. Kakšne so tvoje želje za vnaprej?

Ob uvr­sti­tvi še sam sebi nisem mogel ver­jeti. Želje? Veliko jih je. Glavna je, da bi imel dovolj časa za lastno ustvarjanje.

Česti­tam ti za ome­njeni uspeh. Za konec pa ome­niva še nekaj dru­gih uvrstitev.

Slo­ven­ski bie­nale ilu­stra­cije in objava naslov­nice v Mla­dini sta mogoče stvar naklju­čij, ven­dar takšnih dol­go­roč­nih. Začelo se je z ustvar­ja­njem za Spek­ter in pla­kati za ŠOUM, kasneje pa tudi ilu­stri­ra­nje za Kate­dro. Vmes pa so nenehno nate­čaji in delav­nice. Tako je nastalo tudi nekaj raz­stav, v sode­lo­va­njih ali pa samo­stoj­nih. Ena večjih, in pomemb­nej­ših zame je bila samo­stojna raz­stava Lju­be­zen in Lakota.

Ilustracija: Jernej Žumer

Ilu­stra­cija: Jer­nej Žumer